Pilates za rehabilitacijo plesalcev

Pilates ples

Pilates za rehabilitacijo plesalcev

Zunaj je peklenska vročina, a jaz, v prijetno ohlajenem domu, sem pravkar zaključila z vadbo pilatesa, zadovoljna in srečna, da sem nekaj naredila zase in za svoje telo – telo, ki mi je neizmerno hvaležno, da se mu posvečam, da mu v celoti prisluhnem, telo, ki ljubi pilates, vadbo, ki je obema popolnoma spremenilo življenje.

Kot nekdanja plesalka in učiteljica plesa sem svoje telo dve dolgi desetletji podzavedno le izrabljala kot orodje za dosego cilja – popoln gib, popolna koreografija… , namesto da bi ga dojemala in spoštovala, kot del celote, iz katere smo sestavljeni prav vsi in v kateri so telo, duša in duh zastopani enakovredno. In telo, kot njen del, ima tudi svoje mišljenje, potrebe in seveda zahteve. A jaz sem bila za vse to gluha ter nevedna in sem ga iz dneva v dan dobesedno trpinčila.

Davek, ki sem ga zato plačevala, se je iz leta v leto večal. Telo mi je bilo nenehno razbolelo; leta treningov, nastopov in učenja, vmes pa še vsakodnevne obveznosti (šola, služba, dom…) so v njem pustili številne posledice in začelo se je upirati kot se je znalo: občasne in trajne poškodbe, predvsem stopal, zlomi in mikrozlomi (nožnih prstnic in nartnic), pretegnjene mišice, težave s koleni … in nazadnje išias.

In kaj sem ob vsem tem naredila sama? Namesto da bi mu stopila naproti in mu prisluhnila, sem se le jezila nanj, češ da mi onemogoča plesati, včasih sem nanj prav besnela, ko sem zapravljala denar za obiske kiropraktikov, raznih zdravilcev, za obiske lekarn, iz katerih sem se vračala z različnimi povoji, protibolečinskimi tabletami, mažami, spreji… Odpravljala sem le posledice, vzrokov se nisem niti dotaknila.

Moje telo je počasi, a vidno izgorevalo in moja duša in duh se preko njega nista več mogla svobodno izražati. Ravnovesje med dušo, duhom in telesom je bilo nazadnje porušeno. Padla sem v brezno in nisem videla izhoda.

Nato je prišel pilates. Z vsem svojim bitjem sem ga zgrabila, kajti bil je moje poslednje upanje. Začela sem počasi, le z nekaj najosnovnejšimi vajami na dan. Takoj sem opazila izboljšave, a vedela sem, da moram vztrajati in vaditi dalje. Največje presenečenje zame pa je bilo to, da je mojemu telesu, kljub poškodbam in išiasu, vadba pilatesa neizmerno prijala.

Zelo hitro sem dojela sistem vadbe (ni naključje, da je Pilates rehabilitiral tudi plesalce) in čez čas sem utrdila svoj center in si zgradila močan in stabilen trup, naučila sem se pravilno dihati, presenetljivo pa so se mi izboljšali še ravnotežje, koordinacija ter tudi gibljivost, slednja na povsem naraven način, brez dodatne agresije pri raztegovanjih in doseganjih lastnega maksimuma. Predvsem pa se mi je telo ponovno povezalo z dušo ter duhom in moj ples je bil znova čista svoboda izražanja in občutenja. In to brez bolečin.

Še dandanes, ko sem ples že davno opustila, izvajam vadbo pilatesa vsaj 3 do 4 krat tedensko, saj je le tako moje telo zdravo, čilo in brez bolečin, sama pa tako lažje opravljam vsakodnevne obveznosti in obvladujem stres.

Telo je moj tempelj, moj prijatelj in zato mu želim vse dobro.

Če ste tudi vi aktivni športnik, plesalec … in vas pestijo podobne težave, vam iz vsega srca predlagam, da poskusite z vadbo pilatesa. Nič ne morete izgubiti, lahko le pridobite, a zavedajte se, da to ni instant vadba, ni čudežna tabletka, ki jo pogoltnete in čakate, da bo bolečina v trenutku minila. Vztrajajte, bodite med vadbo prisotni tudi z duhom in dušo. Nazadnje boste bogato poplačani – življenje in gibanje brez bolečin in notranja harmonija.

Pilates ni le vadba, je pot, je način življenja, način delovanja.

Srečno! Patricija

Ni komentarjev

Napiši komentar